Lobiranje
Zakonska definicija »lobiranja« je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo vplivanje na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odločanje taistih subjektov o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev.
Lobiranje se v Sloveniji in tujini pojavlja tudi pod drugimi imeni, med drugim pod imenom vladna služba (Government Affairs) ali javne zadeve (Public Affairs). Slednje ni sinonim za odnose z javnostmi (Public Relations), kjer be gre za vplivanje na odločevalce, ampak za ustvarjanje oziroma vzdrževanje dobre javne podobe neke organizacije ali nosilca javne funkcije.
Lobist
»Lobist« je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja lobiranje in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.
Zakon loči med:
registriranim oziroma profesionalnim lobistom – lobist, vpisan v register lobistov, ki ga vodi Komisija za preprečevanje korupcije
neregistriranim oziroma neprofesionalnim lobistom – lobist, ki se uvršča med izjeme od registracije, tj. vpisa v register lobistov (po četrtem odstavku 58. člena ZintPK, se mu ni treba registrirati pri Komisiji).
Lobiranec
»Lobiranec« je funkcionar in javni uslužbenec v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odloča ali sodeluje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev in pri katerih poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev. Lobiranec je odločevalec, na katerega poskuša lobist vplivati, da bi dosegel rešitev, za katero si prizadeva.
Korupcija
»Korupcija« je po zakonski definiciji vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Za korupcijo oziroma koruptivno ravnanje štejemo naslednje elemente:
Korist je lahko obljubljena, ponujena ali že dana drugemu, z vidika ponudnika oziroma dajalca koristi – aktivna stran koruptivnega ravnanja. Ali je lahko pričakovana, zahtevana ali že sprejeta, z vidika prejemnika koristi – pasivna stran koruptivnega ravnanja.
Pri vseh ravnanjih, ki jih dojemamo kot korupcijo, je bistven »koruptivni namen«. O takšnem namenu govorimo, ko je korist obljubljena ali dana z namenom, da bi vzpodbudila ali nagradila kršitev dolžnega ravnanja oziroma ko je korist sprejeta za poplačilo dolžnega ravnanja. Treba je uveljaviti ničelno toleranco, kjer so nesprejemljiva vsa koruptivna ravnanja. Več tovrstnih majhnih dejanj vpliva na rušenje prava in ustvarja možnosti za pojav še hujših oblik kršitev.
Komisija prijave sumov korupcije obravnava v okviru postopka zaradi suma korupcije. Če Komisija v okviru postopka zaradi suma korupcije zazna znake kaznivega dejanja, nemudoma vloži ovadbo. Postopek zaradi suma korupcije lahko Komisija z vložitvijo ovadbe zaključi, lahko pa izda in javno objavi tudi načelno mnenje, v katerem se na načelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij, ki omogočajo takšno ravnanje, ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja.
Nujnost profesonalizacije
Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa ZIntPK. Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja Komisija za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem. Lobiranje v skladu z ZIntPK je legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden (transparenten) način dostopajo do formalnih centrov odločanja o zadevah javnega pomena.
Združenje za zakonito lobiranje Slovenije bo imelo v prihodnje pri tem pomembno vlogo. Kot prostovoljno, samostojno, nevladno, nepolitično, neprofitno in nacionalno stanovsko združenje lobistk in lobistov, želi prispevati k profesionalizaciji lobiranja v Sloveniji. Namen združenja je utemeljitev zakonitega lobiranja v poslovni in širši javnosti, razvoj lobiranja kot uglednega poklica in samostojne stroke, ustvarjanje platforme za učinkovitejše mreženje in tvorno sodelovanje lobistov ter sooblikovanje razmer za uspešno delo lobistov s promocijo najboljših praks lobistične stroke s prizadevanjem za odličnost v profesionalnem lobiranju v Republiki Sloveniji, v skladu z legitimnimi in etičnimi načeli.
Neetično ali nezakonito
V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno (pravno regulirani postopki), poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti, tj. pristojni osebi.
Nejavno vplivanje na odločevalca izven dovoljenih pravnih okvirov lahko predstavlja znake napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivo dejanje oviranja dela pravosodnih in drugih državnih organov ali drugo obliko nedovoljenega, nezakonitega ali neetičnega ravnanja. Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje. Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje.
Lobiranje v Sloveniji
Dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v register lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija (od 5. decembra 2010 dalje).
ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije. Med izjeme od registracije je Komisija uvrstila tudi prokurista in izvoljene predstavnike enot zbornic in združenj dejavnosti, ki niso pravno samostojne, a imajo organizacijsko strukturo. Med izjeme za registracijo pa Komisija ne uvršča odvetnikov in raznih zunanjih svetovalcev interesnih organizacij.